Obročkanje labodjih mladičev s Koseškega bajerja

Noetova banda

Še pred nekaj desetletji labodi grbci pri nas niso bili tako zelo pogoste ptice. Videti jih je bilo mogoče na Bledu ali na Otočcu, kamor so jih sprva pripeljali za okras. Zadnja leta pa labodi pri nas ne le gnezdijo, veliko jih pride k nam tudi prezimovat. A od kod? Te podatke naši ornitologi razberejo iz obročkov, ki jih ptice nosijo na nogah. Labodji par gnezdi tudi na Koseškem bajerju v Ljubljani. Letos je ta vzgojil šest mladičev, ki so jim včeraj predstavniki Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije ter Slovenskega centra za obročkanje ptic, ki deluje v okviru Prirodoslovnega muzeja Slovenije, na noge namestili obročke.

Zadnja leta labodi pri nas ne le gnezdijo, veliko jih pride k nam tudi prezimovat. A od kod?

Še pred nekaj desetletji labodi grbci pri nas niso bili tako zelo pogoste ptice. Videti jih je bilo mogoče na Bledu ali na Otočcu, kamor so jih sprva pripeljali za okras. Zadnja leta pa labodi pri nas ne le gnezdijo, veliko jih pride k nam tudi prezimovat. A od kod? Te podatke naši ornitologi razberejo iz obročkov, ki jih ptice nosijo na nogah.

Ptice pri nas obročkajo vse od leta 1926 in kar nekaj labodov že ima obročke, ne pa vsi, saj je vse nemogoče prijeti. Mladim labodom ob obročkanju izmerijo še dolžino peruti, ptico tudi stehtajo. Mladi običajno tehtajo 4,5 kilograma, odrasli od osem do 13. Te živali povprečno živijo od osem do devet let. Pred leti so pri Vrhniki opazili laboda, ki je bil obročkan v Avstriji in je bil star nekje 25, 26 let.

Labodji par gnezdi tudi na Koseškem bajerju v Ljubljani. Letos je ta vzgojil šest mladičev, ki so jim včeraj predstavniki Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije ter Slovenskega centra za obročkanje ptic, ki deluje v okviru Prirodoslovnega muzeja Slovenije, na noge namestili obročke.